GLASUJ PROTI MALEMU DELU

MALO DELO - članek 1

Letos smo priča negotovemu boju glede prevetritve študentskega dela, in to zlasti v študentskih krogih, četudi so v Zakon o malem delu vključeni tudi brezposelni in upokojenci. Po nedavnem sprejetju je zakon doživel veto državnega sveta, zdaj ga čaka vnovična preizkušnja.

Kakšni so argumenti posameznih institucij v zvezi z Zakonom o malem delu, zakaj ga je dobro sprejeti ali zavrniti, smo povprašali predstavnike najpomembnejših institucij, ki jih ta zakon zadeva, čeprav se nekateri tega ne zavedajo dovolj.

Obeta se povečanje socialne varnosti

Zaradi zakona o malem delu se najbolj ogroženi počutijo študentje. Neka študentka, ki noče biti imenovana, prejema republiško štipendijo in otroški dodatek v skupni višini 250 evrov. Ker sta njena starša brezposelna in prejemata denarno socialno pomoč s centra za socialno delo, mora tudi sama poprijeti za delo, da lahko preživi. Ali ji bo z uvedbo zakona o malem delu še omogočeno delo in ali bo to zadostovalo za preživetje, smo povprašali na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Zoran Kotolenko, vodja sektorja za programe zaposlovanja, je odgovoril: »Omejitev v zakonu je 720 ur in 6000 evrov na leto, doslej pa so študentsko delo tisti, ki resnično študirajo, opravljali v manjšem obsegu od navedene. 93 odstotkov zdajšnjih študentov zasluži manj kot 4000 evrov na leto, zakaj torej ne bodo mogli delati?«
Po Kotolenkovih besedah bo zakon prispeval tudi k večji socialni varnosti. To naj bi dosegli z bistvenim dvigom cenzusa za državne štipendije in sicer z dozdajšnjih 380 evrov na družinskega člana na 610 evrov, kar je več kot minimalna plača. To pomeni, da bo po novem državna štipendija dostopna vsem študentom iz družin, v katerih npr. oba starša dobita minimalno plačo.

Zakaj toliko negodovanja in pritoževanja čez ta zakon?

Kot negativne učinke zakona je predsednik mariborskega ŠOUM-a Žiga Schmidt navedel: »Malo delo bo prva vstopna točka na trg dela, zato bodo mladi težko prišli do redne zaposlitve za določen ali nedoločen čas. Namesto tega bodo ostajali pri malem delu, z manj socialnimi pravicami in nižjo socialno varnostjo. Malo delo študentom ne bo več zagotavljalo zadovoljivih sredstev za študij, saj nova socialna zakonodaja predvideva 'racionalizacijo stroškov' pri podeljevanju socialnih transferjev, kar se bo poznalo tudi pri podeljevanju novih štipendij.«

Koristi in pasti malega dela za nezaposlene in upokojence

V študentski organizaciji Slovenije so skeptični tudi zaradi vpetosti upokojencev in brezposelnih v Zakon. Za brezposelne je Katja Vatovec iz zavoda za zaposlovanje povedala: »Ta zakon je dodatna možnost za pridobitev novih znanj in delovnih izkušenj na različnih področjih.« Kako pomemben je stik brezposelnih s trgom dela, Vatovec ponazarja s programi aktivne politike zaposlovanja – 48 odstotkov vključenih v program usposabljanja na delovnem mestu 2010/11 je do konca avgusta 2010 našlo zaposlitev.
Predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič vidi največjo past prav v brezposelnih. Po njenem mnenju so problematični zlasti majhni stroški za delodajalca, ki jih malo delo prinaša, zato se ji zdi, da bo malo delo konkurenca razmerjem za nedoločen čas. »To področje bi lahko bilo dobro, če bi bilo nadzorovano. Če ne bo nadzora z močnimi kaznimi, pa bo se bo malo delo 'sfižilo' v eno od poceni oblik dela,« meni Jerkičeva.
Kritično in nezadovoljno ocenjuje Zakon o malem delu Jože Boben, sekretar Sindikata upokojencev Slovenije. Za upokojence pomeni ta zakon negotovo prihodnost, saj se prispevki za ZPIZ iz zakona o malem delu bistveno zmanjšajo, pojasnjuje in dodaja: »Mislim, da so upokojenci slabo seznanjeni o tem, saj se številke v besedilu lepo skrijejo.«
Malo delo za mlade pomeni brodolom, zlasti za tiste, ki v senci študentskih organizacij sledijo naivni čredi ovac. Kaj pa če bi malo delo vzeli za priložnost dokončati študij v doslednem času in se dostojno zaposliti po zagotovilih države? Ali je upokojencem ta zakon res le »druga violina«, ker so svojo možnost že izkoristili? Pa najšibkejši člen? Jim bo ta zakon res ponudil samo izhod v sili kot boj za preživetje ali je njegov domet širši? Odgovori bodo kmalu na dlani.

MALO DELO - članek 2

Malo delo prinaša relativno zapleten in zahteven birokratski postopek. V določeni meri pa lahko Zakon s svojim dinamičnim pristopom ogroža zaposlene. Če ga ne bomo znali pravilno uporabljati to ne bo dobro. V Sloveniji je splošno znano dejstvo, da iz ne preveč dobro pripravljenih zakonov znamo narediti prave mučilnice. To pomeni, da ne znamo poiskati priložnosti, ampak lahko povzročimo še več dodatne škode. V takem primeru Zakon ne bo omogočil večje dodane vrednosti, lahko pomeni celo dodatno coklo v razvoju.

Med negativne vidike Zakona o malem delu lahko štejemo "operativno izvedbeno nefleksibilnost". To pa pomeni, da so nekatere omejitve v zakonu nesmiselne, saj denimo urna omejitev v zakonu ne bo rešila problema odsotnosti študentov s fakultet in predavanj. Dela ne bi smeli omejevati, razen če kdo misli, da je kriminal, če študenti delajo. Da hodijo v predavalnico, ni stvar tega zakona, ampak predavateljev.

Težave bodo predvsem pri izvajanju nadzora, saj bo težje nadzorovati, koliko ur je nekdo delal, kot koliko ljudi je v podjetju zaposlenih. Potrebno bi bilo urediti tudi morebitne druge ukrepe, kot so denimo reguliranje študentskega statusa, enotno evidenco vpisa, zagotovljeno število novih štipendij in spremenjen sistem štipendiranja.

Ne bi smeli predlagati in sprejeti zakona, ki pokriva tri precej različne socialne skupine (študenti, upokojenci, brezposelni), temveč bi morali za vsako od njih oblikovati in zakonsko podprti posebno ureditev, ki bi temeljila na specifiki vsake posamezne skupine.

Mnenja o tem, kaj bo malo delo prineslo delodajalcem, so deljena. Nekateri so izpostavili, da bo malo delo za delodajalca prinašalo preveč administrativnih ovir in ne bo prispevalo k razbremenitvi delovnih procesov, drugi pa so izpostavili bojazen, da bo malo delo začelo razbijati velika delovna mesta na mala, kar gotovo ne povečuje varnosti na trgu dela. S tem so opozorili tudi na zavajanje javnosti, ko se malo delo omejuje le na urejanje študenskega dela, ampak predvsem na aktivno politiko zaposlovanja in nižanje osnovne plače.

Nemške izkušnje z malim delom so pokazale, da so se prek malega dela v Nemčiji zaposlovale večinoma ženske in da sta manj sredstev zaradi uvedbe malega dela zbrali tudi pokojninska in zdravstvena blagajna. Na to nevarnost slabšanja položaja žensk opzarjaju tudi nekateri slovenski sociologi. Slednji menijo, da se je Slovenija pri soočenju s sedanjo krizo odločila za najslabšo možno rešitev, ko je namesto sprejemanja aktivnih ukrepov posegla izključno po spremembah delovnega zakonodaje in ureditve visokega šolstva.

Predstavnik nemške sindikalne centrale Johannes Jakob je poudaril, da v EU v ospredje prihaja nuja po prožnosti dela ob hkratni visoki stopnji socialne varnosti, vendar malo delo ne zagotavlja varnosti za nobeno družbeno skupino. Problematično je tudi dejstvo, da se na ta način pojavijo dvojnosti med pravicami redno zaposlenih delavcev s polnimi pravicami in tistimi, ki teh pravic nimajo.

MALO DELO – članek 3

V Sloveniji skuša vlada ob podpori kapitala in mimo sindikalnih opozoril uvesti, t. i. malo delo. Ali bomo zakon sprejeli ali ne bomo državljani odločali na referendumu, 10. aprila 2011. Avstrijske in nemške izkušnje kažejo, da je imelo pri njih uvajanje malih del negativne učinke tako za posameznike kot za družbo. Najslabše bi bilo uvesti nekaj, kar ni dorečeno, opozarjajo nemški strokovnjaki. Predvsem pa bi bilo slabo v ta institut stlačiti tri zelo različne socialne skupine: študente, upokojence in brezposelne.

Mladim ljudem je treba ponuditi kakovostna delovna mesta, delo, pri katerem bodo uporabljali svoje znanje, dobro zaslužili, si ustvarili družine in plačevali prispevke v socialne blagajne. Brezposelnim je treba ponuditi kakovostna in redna, ne le priložnostna dela, jim pomagati pri izobraževanju. Treba je poskrbeti za zdravstveno stanje delavcev, starejšim pa ponuditi delo, primerno njihovim zmožnostim.

Mini službe so past, ne pa priložnost

Nepravično obravnavanje malih delavcev, njihov negotov položaj na trgu dela, predvsem pa vse slabši položaj žensk in zaposlenih v nekaterih dejavnostih, so glavne značilnosti nemškega trga dela po uveljavitvi zakona o malem delu.

Malo oz. mini delo, kot ga imenujejo v Nemčiji, je tisto, pri katerem posameznik zasluži do 400 evrov mesečno, delovni čas ni omejen, delodajalci plačajo pavšalne prispevke, delavci pa so zaradi minimalne socialne varnosti na robu družbe. Od sedmih milijonov ljudi, ki opravljajo takšna dela, jih dva milijona v Nemčiji tako delo opravljata poleg drugega dela.

Reforma leta 2003 je v imenu večje prožnosti trga dela področje malega dela razširila. Mala in slabo plačana dela so se zelo razmahnila, eden glavnih ciljev, zmanjšanje dela na črno, pa ni bil dosežen. Delodajalci so našli veliko obhodov, kako malega delavca plačati manj, kot določajo kolektivne pogodbe.

Tretjina malih delavcev dobi manj kot pet evrov na uro, s čimer je v Nemčiji težko preživeti. Delavci ne dobijo plačanih dopustov, niti bolniških odsotnosti. Dve tretjini malih delavcev v Nemčiji sestavljajo ženske, četrtina delavk je malih delavk. Zaradi tega je 30 odstotkov žensk v Nemčiji zelo slabo plačanih, kar 69 odstotkov med slabo plačanimi zaposlenci je žensk. Prepad med spoloma pri plačilu je v Nemčiji kar 23-odstoten in je eden najvišjih v Evropi. Največ malega dela je v storitvenih dejavnostih, zlasti v gostinstvu in pri čiščenju prostorov.

Uvajanje malega dela pomeni tudi pritisk na redno oz. polno zaposlene. Mala dela v Nemčiji niso odskočna deska za redne zaposlitve, ampak prej past. V veliki večini bi takšni delavci želeli redno zaposlitev, mogoče je malo delo lahko le delen in začasen izhod za tiste ženske, ki nimajo ustreznega varstva za svoje otroke.

Slovenci, premislite, kaj počnete!

V nekaterih državah si želijo delodajalci čim bolj prožne delavce, delavci pa varnost. Naloga države je, da to uravnoteži. To se v Nečiji na žalost ni zgodilo.

Po veliki reformi leta 2003 je bila rast malega dela v Nemčiji skokovita. Medtem ko je prožnosti več, drugi cilji niso bili uresničeni. Predvsem ni manj dela na črno, vtis je, da ga je celo več. Malo delo je dobra krinka za delo na črno. Težko je nadzorovati, ali nekdo, ki ima pogodbo za 15 ur dela na teden, v resnici ne dela več. Le pet odstotkov od 3,8 milijona tistih, ki delajo kot pomoč v gospodinjstvu, je uradno registriranih kot mali delavci.

Reforma v Nemčiji ni bila popolnoma uspešna niti pri vključevanju brezposelnih v mala dela. Le deset odstotkov zaposlenih v okviru malih del je bilo prej brezposelnih. Mala delo je tudi znižalo plačila za redna dela, zlasti na področju enostavnih del. Možnost prehoda z malih na redna dela se povečuje pri bolje usposobljenih, sicer pa mala dela praviloma niso odskočna deska v redne zaposlitve. Običajno so mala dela neprostovoljna odločitev.

Čeprav naj bi bili mali delavci teoretično enakopravno zavarovani, v praksi niso enako obravnavani, kar se najbolj kaže pri bolniških odsotnostih, dopustih …

Največja past našega zakona je, da ne kaže tlačiti študentov, brezposelnih in upokojencev na isti imenovalec, ampak je treba vsako kategorijo obravnavati posebej. Delodajalcem ne kaže puščati preveč manevrskega prostora, saj bodo sistem poskušali izkoristiti sebi v prid, delavci pa nimajo izbire. Problem je, da si politiki po uveljavitvi neke ugodnosti delodajalcem te potem ne upajo ukiniti, zato je potrebno dobro razmisliti, ali je uveljavitev malega dela prava pot.

Brezposelni ne sodijo v ta zakon

Predlog Zakona o malem delu je pokazal, da je zadreg in pomislekov glede malega dela v Sloveniji zelo veliko. Delo je postalo zelo iskana dobrina, ki jo na različne načine poskušajo ščititi povsod po globaliziranem svetu. Tudi EU je v strategiji do leta 2020 postavila 75-odstotno zaposlenost kot temeljni cilj. Idejo o malem delu je iskanje izhoda iz nastalih gospodarstkih razmer. Težko je napovedati rezultate, vendar je zelo velika nevarnosti, da bo malo delo izrinilo veliko delo.

Pri malem delu je potrebno opozoriti tudi na sistemsko diskriminacijo podiplomskega študija. Dejstvo je tudi, da so države, ki imajo »relativno pametne vlade«, iskale rešitve v novih tehnologijah in inovativnih pristopih. Slovenija pa je izbrala najslabšo možno rešitev, ko je posegla v socialo, zdravstvo, šolstvo in spremembe delovne zakonodaje. Poudariti je potrebno spolno diskriminacijo, ki bo zelo poslabšala položaj žensk in na nepripravljenost vlade na dialog, zato lahko tudi zaradi majhnih napak nastanejo dolgoročne posledice.

Pojavlja se tudi bojazen, da bo malo delo izkoreninilo delo za nedoločen čas, ki bo postalo »relikt preteklosti«. Malo delo naj bi postal sistem aktivacije brezposelnih, kar se kaže tudi skozi druge zakone. Malo delo ne sme nadomestiti aktivne politike zaposlovanja, saj je vloga države v tem, da brezposelnemu čim prej najde polno zaposlitev. Definicija v predlogu zakona kaže, da je malo delo lahko »vsakršno delo«, ima le nekatere elemente delovnega razmerja, in še to tiste, »ki delodajalca ne stanejo nič. Malo delo bi se delodajalcem splačalo, saj ne predvideva dopustov, bolniških, regresa, božičnice …

Čeprav podatki evropskih raziskav kažejo, da je kriza najbolj prizadela tiste države, kjer je trg dela najbolj prožen, predlog Zakona o malem delu deluje v smeri večje prožnosti. Zakon se uveljavlja pod krinko ureditve študentskega dela, kar je zmotno, saj študente, upokojence in brezposelne pri opravljanju dela vodijo različni razlogi.

Opozoriti je potrebno tudi na možnost razbijanja rednih delovnih mest na več malih del. Malo delo vpliva na ceno dela v Sloveniji in s tem tudi na najnižje osnovne plače v kolektivnih pogodbah. Vse to pomeni tudi manjše prihodke v državno blagajno.